Portal Pogrebi.info priporoča

Odbor pogrebnih dejavnosti

Žalno petje - besedila pesmi

 

 

                          Naslov pesmi                           Besedilo

Hodil sem

 besedilo

Gozdič je že zelen

 besedilo

Kje so tiste stezice

besedilo

Lipa

besedilo

Nmau čez Izaro

besedilo

Vsi so venci vejli

besedilo

Zabučale gore

 besedilo

 

 

 

 

 

 

Hodil sem
(Emil Gabrovšek)

 

Hodil sem po sončnih tratah,
vprašal ptičke, kje si ti?
Pa so mi zažvrgolele
in so rekle, da te ni.

 

Vprašal rože sem na gredah,
kjer doma bila si ti (si bival ti).
Pa so glavice sklonile
in so rekle, da te ni.

 

Vprašal sem srce še svoje,
ki kraljica si mu ti (v srcu tam kraljuješ ti).
Pa je v noči zajokalo
in je reklo, da te ni.

 

Vprašal križ sem nad gomilo,
naj povemi, kje si ti.
Križ mi gori je pokazal:
Šla (šel) je v dom nad zvezdami.

 

Vprašal zvezde sem blesteče,
ki od njih nebo žari.
Pa so spet odgovorile:
V raju je med angeli.

 

Stopil v cerkev sem domačo,
tja kjer večna luč gori.
In Gospod je spet potrdil:
V večnosti se veseli.

 

 

Gozdič je že zelen

 

Gozdič je že zelen, travnik je razcveten,
ptički pod nebom prav milo pojo.

 

Ptički, jaz vprašam vas, al bo že skor' pomlad,
al' bo že skoraj zelena pomlad?

 

Pomlad že prišla bo, k'  tebe na svet ne bo.
k'  te bodo djali v to črno zemljo.

 

Ptički le 'n čas pojo, rožce le 'n čas cveto,
mojga veselja nikol' več ne bo.

 

 

Kje so tiste stezice

 

Kje so tiste stezice k'so včasih bile?
Zdaj pa raste grmovje in zelene trave.

 

Bom grmovje posekal trevice požel,
bom naredil stezice, ki so včasih bile.

 

Vse stezice so lepe, najlepša je ta,
ki me vodi do doma, kjer so mamca moja.

 

 

Lipa
(Miroslav Vilhar)

 

Lipa zelenela je tam v dišečem gaju,
s cvetjem me posipala, d'jal sem, da sem v raju.
Veje raztezavala k nebu je visoko,
meni pa je do srca segala globoko.

 

Ptičice je miljena v senčico vabila,
kadar ležal sem pod njo, me je ohladila.
Zdaj pa nam je revica skoraj ovenela,
cvetje, perje ljubljeno zima ji je vzela.

 

Spavaj, draga lipica, večno ne boš spala,
nova pomlad zelena nov bo cvet pognala.
Zopet bodo ptičice, ptičice vesele,
pesmi nam prepevale, pesmi žvrgolele.

 

 

Nmau čez Izaro

 

Nmau čez Izaro, nmau čez gmajnico,
kjer je dragi dom z mojo kajžico.
Kjer so me zibali mamica moja
in prepeulali haji, hajo.

 

K' s'm še mihen bil, sem bil dro vesiu,
sem več barti ktero pesem pel,
zdaj vse minulo je, nič več pel ne bom,
zdaj ni več moj mili, dragi dom.

 

Hiša očina, ljuba mamica
o da'b vidu še en bart oba.
O, da bi vidu spet mamico mojo,
pa bi spevlal spet haji, hajo.

 

 

Vsi so venci vejli

 

Vsi so venci vejli, samo moj zeleni.

Ar ga jes zalejvlen s svojimi skuzami.

Či bi moja skuza spadnula na kamen.

Kamen bi se razklal na dvoje, na troje.

 

 

 

Zabučale gore

 

Zabučale gore, zašumeli lesi,
oj, mladost ti moja, kam odšla si, kje si?

 

Oj, mladost ti moja, kam si se zgubila?
Kakor da bi kamen v vodo potopila.

 

Časi, zlati časi, neužiti klasi!
Moja mlada leta niso užila sveta.

 

Kamen, še ta kamen, v vodi se obrne,
a mladost se moja nikdar več ne vrne.

 

Snežec beli pada, pada na gomilo,
da prekrije srce, ki me je ljubilo.