Pogrebnina

Pogrebnina je pravica po umrlem, ki izhaja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.  Plačniku pogreba pokojnega je povrnjena pogrebnina v višini 507,12 evra (podatek velja za marec 2008). Pravico do pogrebnine ima oseba, ki je poskrbela za pogreb umrle zavarovane osebe ali upokojenca.

Pravica do pogrebnine je upravičencem zagotovljena, če je bila umrla oseba neposredno pred smrtjo obvezno zdravstveno zavarovana v Republiki Sloveniji. Višina pogrebnine znaša 80% povprečne cene nujnih stroškov pogreba v Republiki Sloveniji.

Upravičenec vlogo za povračilo pogrebnine vloči pri območni enoti oz. izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - ZZZS. V primeru, da pogrebnino izplača oz. obračuna izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ima sklenjeno ustrezno pogodbo z ZZZS, pa zahtevo za povračilo pogrebnine vloči izvajalec pogrebne dejavnosti. 

 

  Posmrtnina

Pravica do posmrtnine je enkratna denarna pomoč ob smrti zavarovanca. Pravico do posmrtnine imajo družinski člani zavarovanca, ki jih je ta prečivljal do svoje smrti.  

Višino posmrtnine določi Zavod za zdravstveno zavarovanje - ZZZS in znaša najmanj 100% in največ 150% zajamčene plače v Republiki Sloveniji.

Upravičenec vlogo za posmrtnino vloži pri območni enoti oz. izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - ZZZS. Za izplačilo posmrtnine je potrebno predložiti mrliški list, številko bančnega računa, na katerega bo nakazan znesek, in zahtevek za izplačilo posmrtnine (dobite ga na Zavodu za zdravstveno zavarovanje).

 

  Pokojnina

Pokojnina za mesec, v katerem uživalec umre, pripada dedičem v celoti. Za ureditev

izplačila se svojci oglasijo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

 

V primeru, da je bila pokojnina za tekoči mesec že nakazana na osebni račun pokojnega (ker Zavod ni bil pravočasno obveščen o smrti), je pokojnina predmet dedovanja in jo lahko izplača banka.

V primeru, da pokojnina za tekoči mesec ni bila izplačana, jo izplača Zavod na podlagi originalnega in pravnomočnega sklepa o dedovanju, iz katerega mora biti nedvoumno razvidno, kdo je dedič omenjene pokojnine, točen naslov dediča, zahtevi za izplačilo pa je priložen tudi podatek o davčni številki dediča.

V primeru, da se je pokojnina izplačevala v roke pooblaščeni osebi, zahteva Zavod od prejemnika vračilo vseh sredstev, izplačanih po smrti upravičenca. Po vračilu sredstev Zavod pripadajoča sredstva nakaže dedičem.

 

Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje svojcem tudi svetujejo,

kdaj se lahko uveljavlja pravica do partnerjeve pokojnine.

  Invalidnina

Za razliko od pokojnine pa pripada invalidsko nadomestilo največ do dneva smrti. Izplačilo zapadlih neizplačanih zneskov nadomestila dedičem lahko izplača le Zavod na enaki podlagi, kot to velja za pokojnine.

 

  Izdaja potrdila iz matičnega registra umrlih

Izpiski iz matičnega registra vsebujejo zadnje podatke, ki so bili vpisani do izdaje izpiska. Potrdila, ki se izdajajo na podlagi matičnega registra, vsebujejo vse podatke, vpisane v matičnem registru, ali podatke o posameznih vpisanih dejstvih.

 

Zahtevo za izpisek iz matičnega registra o smrti lahko poda zainteresirana oseba - družinski član oziroma svojec umrlega ali njen pooblaščenec.  

 

Izpisek ali potrdilo iz matičnega registra lahko izda pristojni organ, ki prejme vlogo, ne glede na to, kateri organ je vpis opravil.

Zahtevo se lahko poda na upravni enoti, ne glede na kraj dogodka oziroma vpisa smrti v matični register umrlih.

 

  Oporoka

Dedovanje pomeni prehod premoženja iz umrle osebe na druge osebe.

Deduje se lahko na podlagi oporoke, kadar pa oporoke ni, se deduje na podlagi zakona.

Tisti, ki piše oporoko, lahko v oporoki določi enega ali več dedičev.

Dediči so osebe, ki dedujejo celotno premoženje pokojnika ali njegov del.

 

Oporoko lahko napiše VSAK.
Dedujejo lahko VSI.

 Oporoko lahko sestavite sami in sicer hitro, ugodno in enako kvalitetno, kot bi to storili pri odvetniku,

na spletnem portalu www.informiran.si na naslednji povezavi:

OPOROKA

OBLIKE OPOROKE

 

Lastnoročna oporoka

Ta oblika oporoke je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal (63. člen Zakona o dedovanju).

 

Pisna oporoka pred pričami

Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, hkrati pa izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. Priči se podpišeta na sami oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči.

 

PRIČA
Priče pri pisni oporoki pred pričami in pri sodni oporoki so lahko polnoletne osebe, ki znajo brati in pisati in jim ni odvzeta poslovna sposobnost. Priče ne morejo biti oporočiteljevi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi predniki in posvojitelji, njegovi sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonci vseh teh oseb in zakonec oporočitelja (67. člen Zakona o dedovanju).

Sodna oporoka

Oporoko lahko sestavi oporočitelju po njegovi izjavi sodnik vsakega okrajnega sodišča. Ko oporočitelj tako oporoko prebere in podpiše, potrdi sodnik na oporoki, da jo je oporočitelj v njegovi navzočnosti prebral in podpisal. Če oporočitelj ne zna ali ne more prebrati oporoke, mu jo prebere sodnik v navzočnosti dveh prič. Oporočitelj napravi na njej ročno znamenje, nato pa se podpišeta še oporočni priči (65. člen Zakona o dedovanju).

 

Ustna oporoka

Oporočitelj lahko izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred dvema pričama le tedaj, če zaradi izrednih razmer ne more napraviti pisne oporoke. Po preteku tridesetih dni od prenehanja izrednih razmer ustna oporoka preneha veljati (72. člen Zakona o dedovanju).

 

Oporoka, sestavljena v obliki notarskega zapisa 

Notar lahko sestavi oporoko po ustni izjavi oporočitelja. Lahko pa oporočitelj notarju izroči oporoko v pisni obliki, ki jo notar potrdi kot notarsko listino (46. člen Zakona o notariatu). Pri sestavljanju morajo sodelovati zapisne priče. To so lahko osebe, ki so polnoletne, pismene in ki obvladajo uradni jezik. Če zapisna priča notarju ni osebno znana, mora ugotoviti njeno istovetnost. Kot zapisne priče ne smrejo sodelovati osebe, ki so po procesnih zakonih odvezane dolžnosti pričevanja, ki so pri notarju v delovnem razmerju, ki imajo iz pravnega posla, o katerem se sestavlja notarski zapis, kakršnekoli pravice oziroma koristi, ki so z oporočiteljem ali z osebami, za katere izhaja iz notarskega zapisa kakšna pravica, ali z notarjem, ki sestavlja listino, v sorodstvu v ravni črti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti ali po svaštvu pa do drugega kolena, ali za osebe katerim je posvojitelj, posvojenec, rejnik ali skrbnik, ali v zadevah, v katerih je zakoniti zastopnik kakršnega udeleženca ali njegov pooblaščenec.

 

 

PREKLIC OPOROKE

Oporočitelj lahko vselej prekliče oporoko, ali v celoti ali deloma, z izjavo, dano v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Oporočitelj lahko prekliče pisno oporoko tudi tako, da jo uniči.

NUJNI DEDIČI

Svoboda oporočnega razpolaganja je omejena z ustanovo nujnih dedičev. Nujni dediči so osebe, ki bi dedovale, če oporoke ne bi bilo. To so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci ali njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Do nujnih delečev so upravičeni samo, če so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati (starši zapustnika so upravičeni do nujnega deleža, če zapusnik nima potomcev ali zakonca).

Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu. 

 

S klikom na naslednji povezavi lahko dobite na portalu www.informiran.si brezplačna priročnika:

Kako sestaviti oporoko

 

Najpomembnejše informacije o dedovanju

 

  Zapuščina

Zapuščinski postopek sprožijo svojci na matičnem uradu v občini stalnega bivališča

pokojnika.

 

Najožji sorodnik predloži matičnemu uradu, v roku trideset dni od vpisa smrti v

matično knjigo umrlih, naslednje dokumente in podatke:

• osebne podatke o dedičih (rojstni podatki, državljanstvo, poklic, bivališče)
• podatke o nepremičnem premoženju (zemljiško-knjični izpisek, posestni list),
• podatke o premičnem premočenju (hranilne knjičice, tekoči račun, prometno dovoljenje, podatki o morebitni gotovini, vrednostnih papirjih, dragocenostih),
• obvestilo o lastninskem certifikatu, o morebitnem zavarovanju pokojnega za primer smrti, orožni list, ali je bil pokojni zavarovan za primer smrti, podatke o morebitnih dolgovih),
• vse pokojnikove dokumente (osebno izkaznico, potni list), da jih uničijo.